Pred kakšnim letom ali pa morda dvema, so bile zelo popularne pizze, katerih testo je bil narejen iz cvetače. Cvetačo si na pari malo pokuhal, jo nato zmlel v multipraktiku, precedil čez cedilo in gazo, da je odtekla odvečna voda in še z nekaj dodatki si pred seboj imel cvetačno testo. Seveda je tudi mene zanimalo kako izpade in kakšnega okusa pravzaprav pride, vendar se mi je naloga priprave odlične brezglutenske pizze pofižila. Cvetača se je predolgo kuhala, premalo sem jo odcedila in namesto da bi dobila hrustljavo testo, je to bilo mokro in pacasto. Od takrat se nisem več spravila narediti česa podobnega.

Pred nekaj dnevi pa sem malo brskala po različnih tujih kuharskih blogih in naletela na strani Cooking Light na recept za pizzo iz quinoje. Quinoa je že kar nekaj časa na mojem nakupovalnem listku, vendar jo doslej iz neznanih razlogov še nisem kupila.😀 Ampak imam pa novo zalogo prosene kaše, za katero se mi je zazdelo, da bi enako dobro znala opraviti svojo nalogo. Na srečo se nisem zmotila in ni še eno nesojeno kosilo romalo v smeti. 😄 Recepta sem se bolj ali manj držala, nadomestila zgolj quinoo za proseno kašo, o kateri sem govorila že tukaj - Pečena prosena kaša z jabolki in pri Burgerjih iz prosene kaše in zelenjave.

Sestavine:

(za velikost pice premera 24 cm)

Postopek:

1. Najprej en večer prej ali pa za vsaj dve uri damo proseno kašo namakati v vodo. Ko se nam je dovolj časa namakala, jo v cedilu speremo pod vodo in stresemo v multipraktik. 
2. Proseno kašo naprej v multipraktiku zmiksamo v neke vrste paste povsem samo. Ugotovila sem, da je na ta način lažje celotno kašo zmiksamo in nam ne ostane polno majhnih zrnc, ki nam potem veselo hrustajo pod zobmi. 😉
3. Mešamo dokler ni več videti zrnc, nato pa dodamo vodo, sol in sodo bikarbono. Jaz sem v svoje "testo" dodala še origano za več okusa in ščep popra. Vode se nam bo morda zazdelo občutno preveč, vendar je prav, da jo je toliko. Testo se bi v pečici sicer preveč izsušil. 
4. Ker pride masa dokaj tekoča, jo je bolje peči v okroglem pekaču za torte, kot pa na navadnem, ki ga dobimo skupaj s pečico. Lahko jo spečemo tudi v navadnem kvadratnem/pravokotnem pekaču. Pomembno je, da ni prevelik. 
5. Pekač rahlo namažemo z oljem, zato da se nam ne bo peki papir preveč premikal in ga z njim nato obložimo. Notri stresemo oziroma nalijemo naše testo za pizzo. V tej fazi res še ni nič podobno kakšni pizzi. 😀Pogladimo po celotni površini in 12 minut pečemo v predhodno ogreti pečici na 220°C.
6. Po 12 minutah vzamemo pekač ven in testo ven iz njega. Previdno ga z lopatko obrnemo (pazimo, ker je vroče!) in ga denemo nazaj v pekač. Pečemo še dodatnih 5-10 minut, da se lepo hrustljavo zapeče še po spodnji strani. Pri obračanju pazimo tudi na to, da nam ne razpade. Pride kar krhko in se zna zlomiti.
7. Medtem, ko se nam testo peče, si pripravimo vse sestavine s katerimi bomo obložili našo pizzo. Jaz na pizzi ne maram salame ali kaj podobnega, zato sem jo obložila z zelenjavo. Vsak pa si lahko izbere tiste stvari, ki jih ima najraje ali pa jih ima trenutno v hladilniku.
8. Ko se hrustljavo zapeče še na drugi strani in so robovi postali zlato-rjavi, pizzo vzamemo ven in jo obložimo. S paradižnikovo mezgo (če imate domačo še toliko boljše) ali ketchupom namažemo testo skoraj do robu in jo obložimo. Na mojo pizzo so šle na kolobarje narezane bučke in paradižnik. Narezala sem še mozzarello, dodala nekaj domačih listkov sveže bazilike in vse skupaj potresla z origanom. 
9. Pizzo vrnemo v pečico še za okoli 5 do 10 minut, le toliko da se sir lepo raztopi. 
10. Razrežemo jo na četrtine in jo še vročo postrežemo.