Nesramno dobre matcha palačinke za vse, ki bi poizkusili nekaj drugačnega. Ljubiteljem matche (prahu, ki ga pridobivajo iz zmletega zelenega čaja) bodo zagotovo všeč, kot vsem ki radi uživate v dobri skodelici zelenega čaja. Pri mojih palačinkah "strupena" :) zelena barva žal zaradi polnozrnate moke ni prišla preveč do izraza. Najbrž pa bi, če bi jih pekla iz navadne bele moke. :)

Proso je eno izmed žit, ki ga v svoji kuhinji premalo uporabljamo. Je okusno, na naš prebavni trakt vpliva blagodejno in nasploh so prehranske lastnosti zares odlične. Poleg tega pa ne vsebuje glutena in je tako primerna za vse, ki trpijo za celiakijo in so občutljivi na gluten. Ne uporablja pa se zgolj v kuhinji, vendar tudi v lepotne namene. Je zares vsestranski. :) Sama si proseno kašo najraje pripravim zjutraj, saj poleg tega, da je v kombinaciji s svežim ali suhim sadjem naravnost okusna, te tudi za dolgo nasiti in ne potrebuješ čez par ur že prigrizek. Pečena z jabolki in cimetom je pa še posebno 1a s črtico :)

"Sladica in bučke? Gre to sploh skupaj?" Sem se vprašala jaz, ko sem prvič naletela na nek recept (mislim, da je bil za bananin kruh ali brownije), ki je vseboval bučke. Slišala sem do takrat za kakšno korenčkovo torto, niti slučajno pa ne za nekaj kar bi vsebovalo temne bučke iz vrta, ki so se pri meni vedno znašle v solati ali popečene z mozarello. Vendar bolj ko sem o tem razmišljala, bolj se mi je pravzaprav dopadla ideja - ker zakaj pa ne? Vedno rada kaj spremenim, eksperimentiram in če smo iskreni, bučke res nimajo nekega posebno izrazitega okusa, vedno jih je treba nekoliko začiniti. Zato se tudi v brownijih ali v palačinkah gotovo ne bi zelo čutile - in res se ne. :) 

Iz nekoliko prezrelih banan, ki jih noben noče jesti, ni možno speči le bananinega kruha, ampak tudi okusne čokoladne muffine. Prav zaradi zrelih in sladkih banan pa ne potrebujemo veliko dodatnega sladkorja ali skoraj nič, in si jih lahko privoščimo brez slabe vesti. Kot vsi muffini, so slednji narejeni hitro in brez, da bi vložili nekaj posebno veliko truda. Skoraj da vržeš sestavine skupaj, nadevaš modelčke in daš peči. V pol ure imaš slasten in razmeroma zdrav posladek za goste ali zase za h kavici. Načeloma bi si jih lahko privoščil tudi kot za "take away breakfast," saj nas bo pirina moka v njih nasitila do malice/kosila. Pravzaprav kar sami razlogi, da takoj vzamemo metlico in posodo v roko ter se jih lotimo - sploh, če se nam tam v kotu, v posodi s sadjem, valja kakšna prezrela banana ali dve ;)

Nekoliko prezrelih banan se je vedno najlažje znebiti, če spečeš bananin kruh - banan ne vržeš stran, vendar pripraviš okusno sladico, prigrizek ali zajtrk. Včasih nehote pozabiš na tisti par banan v hladilniku ali med preostalim sadjem, ker vedno zobaš ravno nekaj drugega ali ti preprosto ne pašejo in prej ali slej postanejo pikaste, nato črne. Sama nikoli nisem marala tistih še zelenih banan, ker niso ne sladke niti nimajo nobenega posebnega okusa. Raje imam že nekoliko zrele, ko od sebe dajo tisti njihov poln okus. Nedvomno jih pri nas porabljamo skoraj na dnevni bazi - če ne same, pa v smootijih, poleg palačink ali med kosmiči. Včasih pa pač ostanejo, če je nekoliko črna na nekaterih delih, ker je bila morebiti samo malo udarjena, pa se je tako noben noče dotakniti. Če imam le čas, se spravim speči bananin kruh. Je preprost, okusen in sladek - v kombinaciji z domačo jagodno chia marmelado pa naravnost slasten. :)

Tako kot vsakemu, se tudi meni ne da velikokrat nekaj posebnega pripravljati za zajtrk, ker se mu mudi, sem nenaspana ali preprosto nimam volje po kakšnih fensi palačinkah. :) Sicer jih rada naredim in še raje pojem :D ampak roko na srce - priprava in sama peka znata vzeti kar nekaj časa in stanja pred štedilnikom, kar se ti včasih pač ne ljubi. Pika. :) Takrat si pripravim kosmiče, toast ali kakšno pečeno jajce na oko. Si pa kdaj kljub brezvolju pripravim jajce na oko nekoliko drugače - pečeno v pečici. 

Že od kar pomnim, je stara mama pekla najboljše medenjake. Bili so mehki, slastni in kar stopili so se v ustih. Vsak pa je vseboval še polovičko oreha, ki je dal tisto piko na i temu slastnemu piškotu. Nikoli in nikjer drugje nisem jedla boljših - ali so bili pretrdi, presladki in na sploh se niso znali primerjati s temi, ki sem jih bila vajena od doma. Seveda pa je samo stara mama znala narediti te krasne piškote, nikomur drugemu niso uspeli tako kot bi morali. Saj veste, ko ti starejši ljudje dajo recept - "sem dala nekaj medu, pa par jajc pa nekaj moke itd." :D  in tebi to prav nič ne pomaga, da bi piškoti uspeli. Nekoč pa je mami le uspelo dobiti neke vrste napisan recept, zato sedaj tudi v naši kuhinji diši po čudovitih medenjakih, ki prav spominjajo na praznične dni. Predvsem pa me spomni še na tiste otroške in brezskrbne dni, ko en pojeden piškot nikakor ni bil dovolj in sem vedno prosjačila za še in še. :)